Podatki o UkrajiniUkrajina se nahaja v osrednjem delu Vzhodne Evrope, kjer se križajo transportne poti iz Evrope v Azijo ter iz Skandinavije v države Sredozemlja. Ukrajina je zanimiva samosvoja dežela, ki slovi svojimi narodnimi običaji, šegami, izredno zgodovino, umetnostjo in kulturo.
Najbolj razvite gospodarske panoge Ukrajine so strojegradnja, kemična, naftna, rudarska, železarska industrija, prav tako letalska in vesoljska industriji. Ukrajina je tudi pomembna tranzitna država, preko katere potekajo 5 od 10 mednarodnih transportnih koridorjev Evrope. V Ukrajini so dodobra razviti vsi sodobni načini prevoza – železniški, cestni, rečni, morski, cevovodni (plinovodi in naftovodi) ter zračni.
Od leta 2000 dalje je Ukrajina uvrščena v skupino držav, ki so vodilne v svetu glede na tempo rasti makroekonomskih pokazateljev.
Dne 10. aprila 2008 je ukrajinski parlament ratificiral Protokol o vstopu Ukrajine v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), nakar dne 16. maja 2008 je Ukrajina postala polnopravna članica tega svetovnega združenja.
Nadaljnji pomembni korak za Ukrajino bo sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z državami članicami EU.
Splošni podatki o Ukrajini
| Uradno ime |
Republika Ukrajina |
| Državna ureditev |
Parlamentarno predsedniška republika |
| Površina |
603.700 кm2 |
| Zračna razdalja po zemljepisni širini in dolžini |
Sever 52°23'N, 33°12'E – Jug 44°23'N, 33°44'E - 893 km
Vzhod 49°18'N, 40°13'E – Zahod 48°25'N, 22°08'E – 1.316 km |
| Skupna dolžina meje |
6.992 km |
| Dolžina meje z Belorusijo |
975 km |
| Dolžina meje z Rusijo |
2.063 km |
| Dolžina meje z Moldavijo |
1.191 km |
| Dolžina meje z Romunijo |
625,4 km |
| Dolžina meje z Madžarsko |
135,1 km |
| Dolžina meje s Slovaško |
98,5 km |
| Dolžina meje s Poljsko |
543 km |
| Dolžina obale |
1.056,5 km – Črno morje
249,5 km – Azovsko morje
49 km - Kerčenska ožina |
| Najvišja točka |
Goverla – 2.061 m nad morsko višino |
| Število prebivalstva |
46.398.114 (po podatkih na dan 01.12.2007) |
| Glavno mesto |
Kijev - 2.611.300 prebivalcev (po podatkih na dan 05.12.2001) |
| Druge največje mesta |
Harkiv – 1.470.900 prebivalcev
Dnipropetrovsk – 1.080.800 prebivalcev
Doneck – 1.033.400 prebivalcev
Odesa – 1.029.000 prebivalcev
Zaporižja – 817.900 prebivalcev
Lviv – 758.500 prebivalcev
Vsi podatki so na dan 05.12.2001 |
| Narodnostna sestava |
Ukrajinci – 37.541.700 (77,8%)
Rusi – 8.334.100 (17,3%)
Belorusi – 275.800 (0,6%)
Krimski Tatari – 248.200 (0,5%)
Bolgari – 204.600 (0,4%)
Madžari – 156.600 (0,4%)
Poljaki – 144.100 (0,3%)
Židje – 103.600 (0,2%)
druge narodnosti– 206.761 (10,43%) |
| Število zapornikov |
160.865 (2006) |
| Uradni jezik |
Ukrajinski |
| Verstva |
Pravoslavni verniki (76%), katoliki in grški katoliki (14%) |
| Podnebje |
Podnebje v Ukrajini je zmerno kontinentalno. Izjema je južna obala Krima, kjer je klima subtropska mediteranskega tipa. Posebnosti mehke klime v Zakarpatju sta topla zima z malo snega in deževno poletje. |
| Povprečne temperature |
julij 18 do 25°С, januar -8 do - 12°C
julij 25 do 32°С, januar +4°C na Krimu |
| Čas |
GMT +2 |
| Denarna enota |
hrivna, UAH |
| Klicna mednarodna številka |
+ 380 |
| Operaterji mobilne telefonije v Ukrajini (v letu 2007). |
Kijevstar - Kiyivstar (42,46%)
MTS (35,99)
Astelit (15,87%)
URS (4,76%)
Velton.Telecom (0,21%)
ІТC – ITS (0,21%)
Intertelekom (0,19%)
Telesistemi Ukrajine (0,16%)
Golden Telecom (0,08%)
CST Invest (0,05%)
Ukrajinsjka hvilja (0,02%)
Ukrtelecom (0,02%) |
| BDP |
106.111 mlrd USD - 2.200 USD/na prebivalstva (2006) |
| Uvoz |
45.034 mlrd USD USD (2006) |
| Izvoz |
38.368 mlrd USD (2006) |
| Indeks rasti gospodarstva |
10,2% (december 2007) |
| Stopnja brezposelnosti |
2,3% (december 2007) |
| Inflacija |
17,0% (2007) |
| Število registriranih podjetij – pravnih oseb |
1.125.671 (01.01.2008) |
| Število registriranih podjetnikov – fizičnih oseb |
61.349 (01.01.2008) |
| Izobraževanje |
184 univerz, 58 akademij, 125 inštitutov; 2.300.000 študentov (v šolskem letu 2006/2007) |
| Kultura |
65 poklicnih in veliko število amaterskih gledališč; 45 galerij; 60 muzejev; pet poklicnih orkestrov in eden simfonični orkester. |
| Mediji |
Registriranih je več kot 6.000 tiskovnih medijev, ki so na voljo povsod v državi, več kot 30 TV kanalov |
|
